bim

Brez nacionalne strategije BIM bo slovensko gradbeništvo nekonkurenčno

V torek 11. junija je na Bledu potekal tradicionalni BIM forum 2019, ki ga organizirata Slovensko združenje za informacijsko modeliranje gradenj – siBIM in podjetje CGS Labs. Udeležilo se ga je preko sedemdeset predstavnikov gospodarstva in javnega sektorja.

Na BIM Forumu sta predsednica združenja siBIM in predstavnica Slovenije v EU BIM Task Group, ga. Ksenja Marc, in Dr. Andrej Tibaut, Vodja Katedre za gradbeno in prometno informatiko, Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, predstavila trenutno stanje in dosežke na področju uvajanja digitalizacije gradbene panoge v Republiki Sloveniji. Izpostavljena je bila predvsem samoiniciativnost slovenskih podjetij, ki sledijo aktualnim tehnološkim trendom, se izobražujejo, izdelujejo projekte z zahtevami BIM in razvijajo rešitve za načrtovanje s podporo BIM.

Zdaj mora svoje narediti tudi država! »Akcijski načrt za uvedbo digitalizacije na področju grajenega okolja v Republiki Sloveniji«, ki ga je za Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pripravilo združenje siBIM že v preteklem letu, je namreč še kar v vladnem usklajevanju in sprejemanju.

Da so se podobnimi težavami srečevali tudi v Nemčiji nam je pojasnil Prof. Rasso Steinmann, vodja nemške podružnice organizacije buildingSMART. Predstavil je kako članstvo Nemčije v organizaciji bulidingSMART koristi tako podjetjem kot javnemu sektorji pri uvajanju digitalizacije, saj se ta osredotoča predvsem na standardizacijo procesov, potekov dela in postopkov za informacijsko modeliranje gradenj (BIM).

BIM forum 2019 je gostil g. Urmasa Alberja iz Estonije, strokovnjaka na področju standardizacije za potrebe načrtovanja, gradnje in vzdrževanja objektov ter BIM in AIM koordinatorja na projektu Rail Baltica, največjem projektu izgradnje prometne infrastrukture v Baltski regiji v zadnjih stotih letih. Potegnil je vzporednico med Slovenijo in Estonijo, ki sta primerljivi tako po številu prebivalcev kot po zgodovini preteklih političnih ureditev.

G. Alber pravi, da je pri njih glavni pospeševalec digitalizacije kar vlada sama. Ta trend naj bi začel prejšnji premier Taavi Rõivas, ki je mandat nastopil star 35 let in je bil velik podpornik naprednih digitalnih idej. Podjetja imajo danes na tem področju polno podporo države, ki je po stopnji digitalizacije že primerljiva skandinavskim državam.

Pozitivne primere digitalizacije in BIM-a v praksi so na BIM forumu 2019 predstavila tudi slovenska podjetja:

• EleiaIC (Martin Lah, Jure Česnik), je v letu 2018 izvedla časovno zelo omejen in zahteven projekt Sydneyjskega predorskega vozlišča, ki je zahteval inovativen pristop k BIM modeliranju, analizi in predstavi rezultatov. Tekom projekta so inženirji v podjetju izdelali parametrične BIM modele vseh objektov in preko naprednih metod izdelali končne produkte, ki so naročniku omogočali pregled časovne porabe sredstev in iterativno optimizacijo izvedbe projekta.
  
• Stanovanjski sklad RS (Borut Hafner), je predstavil več projektov ki potekajo ali pa so bili že izvedeni z zahtevami po BIM. Pravi, da največjo korist od te tehnologije pričakujejo pravzaprav na prihodnjih projektih, kjer bo Stanovanjski sklad RS igral vse vloge, od investitorja do lastnika in vzdrževalca objektov in bo BIM model lahko uporabljal v celotnem življenjskem ciklu.
  
• CGS Labs (Matic Kotnik) je slovensko podjetje, ki razvija programske rešitve za načrtovanje infrastrukturnih objektov skladno z BIM zahtevami. Kot IT podjetje pa svojega poslanstva ne vidijo le v prodaji programske opreme temveč predvsem na področju izobraževanja zasebnih podjetij in javnega sektorja v rabi BIM tehnologij. Zato so zasnovali vrsto izobraževanj za vse deležnike v procesu BIM, od investitorjev do projektantov, nadzornikov in vzdrževalcev. Podjetjem nudijo tudi podporo pri uvajanju BIM tehnologij in postopkov v procese dela

Kot član upravnega odbora združenja siBIM je srečanje sklenil Matjaž Šajn, direktor podjetja CGS Labs, ki je udeležence pozval k podpisu deklaracije BIM Foruma 2019. Ta v prvi točki vlado poziva k čimprejšnjemu sprejetju »Akcijskega načrta za uvedbo digitalizacije na področju grajenega okolja v RS« s katero bodo uvedli zavezo, da bodo vsi javni gradbeni projekti projektirani v BIM. V drugi točki pa se zavzema za takojšen vstop Slovenije v organizacijo buildingSMART International, prek katere bi Slovenija sodelovala pri oblikovanju tehničnih BIM-standardov. Vlado pozivajo tudi, naj prevzame finančne obveznosti omenjenega članstva.

by Gregor Pipan